<< Nazaj na zgodovino

France Marolt (1891-1951)

Notna zbirka ljudskih pesmi

France Marolt se je rodil 21. 6. 1891 na Brdu pri Lukovici, kjer je bil njegov oče takrat učitelj. Oba starša sta bila glasbeno nadarjena. Oče je imel pevski krožek, dobro je igral violino in orglal v farni cerkvi. Kasneje se je družina preselila v Ljubljano, kjer je France obiskoval gimnazijo in maturiral leta 1912. Že kot gimnazijec je s sošolci ustanovil oktet in ga vodil. Po izjavi sestre Berte je bil vsestransko nadarjen, odličen risar, dober matematik, šahist, spreten telovadec pri Sokolu. Prvo glasbeno izobrazbo je dobil v domači hiši pri očetu, ki ga je seznanil s teorijo in harmonijo. Pri Antonu Foersterju je končal Orglarsko šolo. Obiskoval je tudi šolo Glasbene Matice pri Mateju Hubadu. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil poslan na fronto v Galicijo, prišel od tam za krajši čas domov, nato zbolel in se zdravil v bolnici v Gradcu. Ko je ozdravel, je bil poslan na soško fronto, kjer je bil težko ranjen. Prva leta po vojni (1919-1924) je prevzel vodstvo Primorskega kvarteta (poznejši Slovenski kvartet), nato je bil pomožni zborovodja pri pevskem zboru Glasbene matice in hkrati glasbeni kritik pri reviji Ljubljanski zvon. To mu je prineslo srečanje z dr. Stankom Vurnikom, ki mu je pomagal, da je začel ustanavljati svoj pevski zbor (1926). Pevce je izbral iz vrst študentov ljubljanske univerze in ga imenoval Akademski pevski zbor. Prvi koncert je bil leta 1927 v Mariboru, zadnji pa 12. decembra 1941 v Ljubljani, pod italijansko okupacijo. Leta 1929 je Marolt odložil taktirko dirigenta APZ, a se čez tri leta spet vrnil k njemu. Pevci so ga oboževali, njihovi koncerti so bili za občinstvo pravo odkritje in Marolt je kot interpret dosegel nesporno priznanje. V svojih priredbah je intuitivno zadel tisto nekaj, kar daje našemu večglasnemu petju čar, da ga občutimo kot slovensko in nas gane. Marolt je odlično vodil in umetniško usmerjal zbor, zanj je prirejal ljudske pesmi in si pridobil sodelavce med vidnimi skladatelji. Z APZ je slovenskemu občinstvu odkrival slovensko ljudsko pesem kot kulturno in umetniško vrednoto. Bil je izredna osebnost, poln umetniškega ustvarjalnega zagona, človek z bujno domišljijo, intuitiven in čustveno goreč.

Znanstveno zanimanje za slovensko glasbeno izročilo je v njem zbudil prijatelj Stanko Vurnik. Gradivo je zažel zapisovati 1931 v Beli krajini, 1933 pa v Ziljski dolini. Leta 1934 je svoj načrt za ustanovitev Folklornega inštituta izročil Glasbeni matici, ki ga je sprejela in mu zaupala tudi vodstvo. Prvih 10 let je požrtvovalno opravljal vse delo brez ustrezne opreme, denarne podpore in sodelavcev. Organiziral je več prireditev za ohranitev slovenskih folklornih znamenitosti: 1935 koroški dan, 1936 belokranjski dan in 1939 folklorni festival v Mariboru.

Marolt je pripravil več zbirk: Petnajst slovenskih ljudskih pesmi (izdal in založil APZ), Tri obredja iz Zilje, Tri obredja iz Bele krajine in študijo Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi. Leta 1948 je skupaj z M. Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Od leta 1946 je predaval etnomuzikologijo na Akademiji za glasbo. Umrl je v Ljubljani 7. aprila 1951.

APZ je krstno izvedel številne Maroltove skladbe:

1935

  • Marolt, France (1891–1951): Ljubi konja jaše
  • Marolt, France (1891–1951): V klošter bi šla
  • Marolt, France (1891–1951): Koleda
  • Marolt, France (1891–1951): Vojaška
  • Marolt, France (1891–1951): Kangalilejska ohcet
    (preizvedbe: 1. april 1935 na koncertu ljudske pesmi Panonije, Sredozemlja, Gorenjske in Dolenjske v Ljubljani)

1934

  • Marolt, France (1891–1951): Koleda za sv. tri Kralje (priredba koroške ljudske)
  • Marolt, France (1891–1951): Druməlca (priredba koroške ljudske)
  • Marolt, France (1891–1951): Pójdam u rûte (priredba koroške ljudske)
  • Marolt, France (1891–1951): Pastirska (priredba koroške ljudske)
  • Marolt, France (1891–1951): Visoki rej (priredba koroške ljudske)
    (praizvedbe: 7. maj 1934 na koncertu Slovenska narodna pesem)

1927

  • Marolt, France (1891–1951): Smrt na duri potrklja
  • Marolt, France (1891–1951): Oj, tam za goro
  • Marolt, France (1891–1951): Ljubi konja jaše