<< Nazaj na zgodovino

Apz Tone Tomšič v obdobju 1946 – 1956

Dirigent Gobec z zborom

Poleti 1946 se je zbor udeležil delovne akcije pri regulaciji Pesnice, kjer so v prostem času študirali program za svoj prvi koncert. S prvimi nastopi v večjih krajih Štajerske ter s koncertom v Varaždinu je zbor doživel svoj ognjeni krst in prve uspehe. Številčno se je zbor hitro povzpel na 90 članov in začel z resnimi pripravami na prvi letni koncert. Decembra 1946 se je zbor prvič predstavil ljubljanskemu občinstvu s koncertom, ki je imel moto: »Skoz borbo, trpljenje in bratstvo, edinstvo in z delom, obnovo v boljše življenje.« Do zadnjega kotička napolnjena unionska dvorana in navdušenje občinstva ob izvajanju programa je pevcem vlilo novega poguma za delo. Sledila so tudi gostovanja po Sloveniji (Jesenice, Celje, Maribor). Poleti leta 1947 je sodeloval na svoji drugi delovni akciji pri regulaciji goriškega Lijaka. Ob sobotah in nedeljah pa so pevci obiskali Idrijo, Čepovan, Ilirsko Bistrico, Ajdovščino in Opatijo, kjer so priredili koncerte in spoznavali našo, komaj priključeno primorsko zemljo. V letih 1949 in 1950 so pevci sodelovali tudi pri gradnji študentskega naselja.

1946-47 - Koncertna knjižica1949-50 - Koncertna knjižica

V nadaljnjih programih je zbor nadaljeval začrtano pot predvojnega Akademskega pevskega zbora. V priprave na stilni koncert Slovenska ljudska pesem je zbor vložil veliko truda. Izredno zanimanje za razvoj zbora je takrat pokazal tudi France Marolt, ki je pogosto hodil na vaje, svetoval, popravljal in bodril. V njem je zbor našel svojega prijatelja. Lahko trdimo, da je bil France Marolt boter njihovega drugega koncerta. Koncert Slovenska ljudska pesem je doživel v Ljubljani prodoren uspeh, kakor tudi v Mariboru, Celju ter v Trbovljah. Bilanca te živahne aktivnosti je bila izredno zadovoljiva. Zbor je imel že v prvih treh letih za seboj 100 nastopov. Ob stotem nastopu so leta 1949 pripravili spored, ki je obsegal najbolj uspele skladbe, ki jih je zbor izvajal v teh treh letih. Leta 1950 je zbor izvajal program Jugoslovanska kola in plesi. Leta 1951 je zbor slavil petletnico delovanja. V času priprav na jubilejni koncert je delo prekinila žalostna vest o smrti Franceta Marolta. Pevci so na poslednji poti spremili Franceta Marolta, nekdanjega vodjo APZ in tudi svojega učitelja, ki je do poslednjega diha bdel nad njihovim delom. Nekaj dni za tem žalostnim dogodkom je zbor izvajal enega svojih najtežjih koncertov Od novih akordov do danes. Tu so bile v glavnem zajete najlepše, pa tudi najzahtevnejše umetne pesmi.

Eden najbolj uspelih programov, ki jih je izvajal APZ, pa so bila Slovenska svatbena obredja, t. j. Koroška ohcet (R. Gobec), Dolenjsko ženitovanje (M. Tomc) in Prleško gostüvanje (D. Cvetko). Tak način podajanja slovenskih narodnih pesmi, v stilni obdelavi povezanih v eno celoto po komentatorjih, je bil v naši vokalni glasbi nekaj novega in je naletel na zelo ugoden odziv pri publiki. Od vseh programov je ta doživel največ ponovitev. Letni koncert 1954, z naslovomSlovenska balada je bil istočasno tudi proslava ob 25-letnem glasbenem udejstvovanju dirigenta Radovana Gobca. Kritike, ki so sledile koncertu, so dale zboru vse priznanje in poudarile porast kvalitete.

1954-55 - Koncertna knjižica1953-54 - Koncertna knjižica1956 - Koncertna knjižica

Približalo se je jubilejno leto, saj je APZ stal na pragu svoje prve desetletnice. Brez dvoma je APZ v tem pogledu našel svoj »jaz«, postal pomemben faktor v slovenskem glasbenem življenju in med amaterskimi vokalnimi ansambli dosegel eno najvidnejših mest. Na pobudo Radovana Gobca je skladatelj Matija Tomc za jubilejni koncert APZ ustvaril mogočno kantato Stara pravda na besedilo pesnika Antona Aškerca. Z jubilejnim koncertom je APZ počastil tudi 100-letnico pesnikovega rojstva. Prvi izvedbi v letu 1956 so sledile še ponovitve po Sloveniji v letu 1957.

Znano je, da je v Ljubljani pred vojno delovalo večje število kvalitetnih pevskih zborov. Slovenci smo v tem pogledu znani po bogati pevski tradiciji. Število kvalitetnih amaterskih zborov, ki bi delovali z neko določeno perspektivo in s stalnim kadrom, je v povojnih letih zelo nazadovalo. Ponovna oživitev APZ je bila po vojni nujno potrebna, saj je kot amaterski zbor pomembno prispeval k poživitvi kulturno-umetniškega delovanja. Naloga APZ je vseskozi bila, da išče nove, moderne smeri glasbenega izražanja ter novega izraza pri obdelavi slovenske ljudske pesmi. V tem smislu daje zbor nove pobude slovenskim komponistom, ki naj bi obogatili slovensko zborovsko literaturo in zborom omogočili izvedbo novih programov. Koncertni programi APZ niso bili naključno izbrani, temveč zavestno stilno enotno oblikovani. Nudili so zaokrožene prereze skozi neko določeno zvrst glasbene kulture. V tem je Radovan Gobec sledil smernicam, ki jih je z APZ-jem pred vojno začrtal France Marolt. Težnja po originalnosti in glasbeni obdelavi del, ki so bila našemu glasbenemu svetu še nepoznana, je pravzaprav tisto nadvse pozitivno v delovanju APZ-ja. Radovan Gobec se je čutil dolžnega, da se z zborom prvi loti težjih novosti, da jih predstavi občinstvu in obenem preizkusi za uporabo drugih zborov. Ob vsakem koncertu je zbor izdal koncertno knjižico, ki je poleg besedila izvajanih skladb vsebovala strokovne članke in razprave o koncertnem sporedu, zapiske o delu zbora, o njegovem dirigentu, razne jubilejne članke ter daljše ali krajše literarne sestavke iz zborovega življenja. Od izdanih koncertnih knjižic najbolj izstopa zadnja, ki jo je zbor izdal ob svoji desetletnici. Dejstvo, da se je APZ v tolikšni meri posvetil narodni pesmi, oprti na slovensko folkloro, spet poudarja resnico, da je ljudski zvočni izraz eden od močnih vrelcev umetne glasbe, ki ne sme usahniti, če naj bo ta glasba resnično ljudska. »Od osnov naših očetov se bomo učili in ustvarjali« je zapisal France Marolt.

Koncerta turneja po koroškem

Organiziranih je bilo več študijskih letovanj, in sicer v Crikvenici, Lovranu in Banjolah pri Puli, Valdoltri, Sekiri ob Vrbskem jezeru, Dubrovniku in Zadru. Na letovanju je zbor štiri ure na dan študiral nove skladbe, preostanek časa pa je bil namenjen druženju in zabavi. V jeseni 1950 so pevci APZ-ja prvič prestopili državno mejo, gostovali so pri rojakih na Koroškem. Leta 1954 pa se je zboru izpolnila še ena želja – obiskal je Trst in z največjim uspehom izvajal koncert »Slovenskih svatbenih obredij«. Skupno je imel APZ pod vodstvom Radovana Gobca 18 koncertov v zamejstvu. Uspehi prvega povojnega desetletja so bili vidno izraženi tudi v nagradah na republiških in državnih tekmovanjih. Na republiških tekmovanjih v Ljubljani je zbor vedno dosegel prvo mesto, in to v letih 1948, 1949 in 1951. Na zveznem mladinskem festivalu v Beogradu leta 1948 pa je zbor zasedel III. mesto med mladinskimi mešanimi zbori. APZ je sodeloval tudi z radijskimi postajami: Ljubljano, Koprom, Celovcem, Beogradom, Reko, Trstom, in Prago. Magnetofonski posnetki posameznih pesmi pa so bili dvakrat poslani v Ameriko in v Burmo.

Še nekaj iz statistike (pripravljene v letu 1956):

  • povprečna doba članstva v APZ-ju traja 4 leta,
  • v zboru se je zvrstilo 365 pevcev,od teh jih je kasneje 18 delovalo kot zborovodje, 3 kot operni pevci, 9 kot profesorji glasbe ter 26 članov kot pevci v zborih Slovenske filharmonije in Radia,
  • celokupno bilanca izvedenih novitet je 36 skladb, 3 suite in 2 kantati 17-ih skladateljev v skupnem obsegu nad 600 strani,
  • v desetih letih je imel APZ 265 nastopov v 73 različnih krajih Slovenije, Hrvaške, Srbije, na Koroškem in v Trstu. V zamejstvu je bilo 18 koncertov,
  • v svojih programih je APZ izvajal 37% pesmi s sodobno tematiko.

povzeto po:
Ignacij Voje: Deset let delovanja Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. Naši zbori 1956, 10(4), 13-16.

<< Nazaj na zgodovino