<<Vrni se na zgodovino

Apz Tone Tomšič v obdobju 1926 – 1941

France Marolt je dvignil zbor na raven enega najboljših moških pevskih zborov takratnega obdobja. Uspelo mu je pritegniti tudi nadarjene mlade skladatelje, predvsem Matijo Tomca in Vilka Ukmarja, ki so mu pomagali oživljati slovensko ljudsko glasbeno kulturo in jo ponesti tudi prek slovenskih meja. Ob desetletnici ustanovitve univerze leta 1929 je zbor pripravil program, v katerem je zajel ustvarjalna prizadevanja prvih trideset let takratnega stoletja in prikazal razvojno pot od skladateljev Pavčiča in Deva prek Premrla, Škerjanca, Ravnika, Lajovca, Adamiča in Kogoja do Osterca in Ukmarja.

Prva fotografija Maroltovega zbora

Pod vodstvom Antona Neffata je zbor leta 1930 nastopil v Beogradu in bil odlikovan z redom jugoslovanske krone V. stopnje. Leta 1932 je zbor zopet prevzel France Marolt. Izvajati so začeli stilne koncerte (Anton Foerster, Jakob Gallus, prikazana je bila protestantska glasbena dejavnost – pesmi iz Trubarjeve pesmarice (1584) v priredbi Matije Tomca, dva koncerta slovenskih ljudskih pesmi, ki sta izzvenela kot mejnik v pojmovanju prirejanja oziroma obdelave ljudske pesmi; dela iz obdobja romantike, preporoda in čitalništva ter tudi sodobna slovenska glasbena dela, npr. Bajuk, Kogoj, Gerbič, Lajovic, Adamič, Ravnik idr). Leta 1934 je APZ pripravil koncert za mednarodni radijski prenos. Tega leta je zbor dobil častno priznanje, saj je pokroviteljstvo nad zborom prevzela kraljica Marija. Zbor je gostoval v tujini le enkrat, in sicer leta 1935. Turneja je trajala štirinajst dni in s parnikom so šli od Splita preko Budve do Pireja in Aten na Kreto, od tam v Port Said ter z vlakom v Kairo in Aleksandrijo.

Notna zbirka ljudskih pesmiNotna zbirka belokrajnskih pesmi

Predvojni APZ je poustvarjal tudi številna Maroltova dela (Petnajst slovenskih ljudskih pesmi, Tri obredja iz Zilje, Tri obredja iz Bele krajine in študijo Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi). APZ je krstno izvedel, založil in izdal Petnajst slovenskih ljudskih pesmi Franceta Marolta in Belokranjske Matija Tomca.

Predvojni APZ se je torej posvetil predvsem slovenski ljudski glasbi, zato se je osredotočil na gostovanja znotraj Slovenije. Občasno je imel koncerte tudi v Beogradu, v letu 1940 pa je zbor nastopal na turneji po Jugoslaviji. Na koncertih v Sarajevu, Beogradu, Nišu in Skopju so predstavili obdobje slovenskega preporoda in čitalništva.

Marolt je z Akademskim pevskim zborom uvedel tri novosti, ki so zaznamovale razvojno pot slovenske vokalne glasbe: uvedel je stilne koncerte, podajal poglobljene predstavitve zgodovine slovenske glasbene ustvarjalnosti in, najpomembneje, kot poznavalec slovenske folklore je Marolt oživljal slovensko ljudsko pesem in jo posredoval po vsej Sloveniji. Prispeval je k izoblikovanju slovenskega glasbenega jezika, izhajajočega iz domačih korenin, s tem je dajal zgled tudi takratnim slovenskim skladateljem. Odločno je zavračal mnenje o “revščini slovenske narodne pesmi”. In prav s svojim delom in koncerti APZ-ja je postal tenkočuten posredovalec slovenske narodne pa tudi umetne pesmi. Te težnje so pripeljale do znamenitih koncertov predvojnega APZ, vse do zadnjega koncerta v že zasedeni Ljubljani 12. decembra 1941 v veliki unionski dvorani. Ker je italijanska okupacijska oblast sprevidela, da je šlo za protiokupatorsko prireditev, je že naslednji dan razpustila to elitno slovensko pevsko telo.
“Bilo je kakor cvetoča pomlad, ki jo je brezobzirno poteptala vojna, a ne uničila.”
Ivan Silič

V spomin na najznamenitejši koncert predvojnega APZ se vsako leto 12. decembra zvečer zberejo vse generacije apezejevcev pred vhodom v Hotel Union in s skupno pesmijo podoživijo dogodek izpred mnogih let. Tudi letos!

Strani: 1 2 3 4